Opazite podobnost? Part II.

Ja tako je to. Bil sem izzvan in nebodi ga len sem se odločil odgovoriti na izziv. Predstavljam vam tekmovanje v podobnosti angry baby-ju. Prvega tekmovalca a.k.a mene ste že spoznali, pred vami pa je kolaž izjemno hudih konkurentov (angry baby je tu samo za vam lažjo primerjavo):

It's guy love between two guys

Nekoč davno, v neki drugi resničnosti smo bile tudi dekleta deležna kaj nežnosti, zadnje čase pa je to omejeno na "močnejši" spol :))))))

Opazite podobnost?

Običajen študentski večer v Ljubljani

"Dolgočasen" večer smo si popestrili z družabnimi igrami, z vsem dobro poznano THE GAME z dodatkom pictionarya. Nekaj mojstrskih rebusov smo se odločili deliti tudi z vami...



Prva rešitev na tem listu je mezeg(potomec konja in osla), druga pa karies :)





Kako pa je to izgledalo v živo? Predstavljajte si pravilo: Dovoljen jezik je samo angleščina s francoskim naglasom, riše pa se prvi rebus v tem postu, torej FKK kamp :)

Zelena trava, na kateri se pase indijsko govedo in raste zla vrtnica

Avtor sledečega zapisa je Nejc Gazvoda aka G:

Vlačji škratje so bili na poti Novo mesto - Ljubljana še posebej aktivni. Njihovo potrkavanje in podjebavanje je odzvanjalo po vlaku, saj so našim sosedom na mobitel naštimali domače turbofolk melodije, in revčki seveda nišo nasli gumnba za izklop, tako da je Werner prepeval o svoji krizi identitete, na drugi strani pa so najstnikom primerno na mobitel naložili in vklopili vintage Siddharto, tako da se je v Wernerjevo občuteno poezijo vsaketoliko vklopil Tomi in ponesel malo Hegla tam med Ponikve in Trebnje.
Poti sem se pridružil pri Bršljinu in hvalil stvarnika, da sem poletje namenil kaloričnemu deficitu, saj mi je Dominik prijazno odstopil košček sedeža, na katerega sem parkiral pol riti, ostala polovica pa je plapolala po vagonu v ritmu bliskovito hitrega dolenjskega vlaka, ki že od svoje ustanovitve v dobi, ko Prešeren še ni imel ciroznih jeter, potuje z enako hitrostjo. Moja druga opcija je bila sedenje poleg brkate Trebanjke, pol človeka pol volka in gospe s frizuro kolerabe, ki je z jezikom do dekolteja čitala posebej napet del Viktorije Holt, katere negativne vibracije sentimentalnosti so že začenjale imeti vpliv na mojo zakrknjeno boemsko dušo, saj sem si domišljal, da vse le ne bo tako slabo. Začuda so se moji sumi uresničili - vlak se je počasi praznil in bivše mesto gospe Brkič in Volkodlaka iz Trebnjaka smo zasedli moja malenkost, ki je kljub kaloričnem deficitu na podlagi egoizma zasedla svojo klop, napram meni pa se je namestil Munkey, poleg njega pa Mili. In ker bliskovita hitrost vlaka ne dovoljuje kakšnih hudih športnih ekspedicij po vagonih, nazadnje je na vlaku kofetkal in kadil kak Cankar, pa tudi precej obilnega sprevodnika ni bilo dobro učiti zobati češnje, saj so mu vlaški škratje očitno snedli še zadnjo mrvico smisla za humor, smo se odločili za naslednjo logično potezo (čeprav sem sam potihem upal na kakšen hiter seks v WCju, ampak Munkey ni bil za) - šli smo se igro, kjer si izbereš črko, nato pa na podlagi le te napišeš ime, priimek, žival, rastlino, glasbeno skupino, film, mesto, državo. In mesarsko klanje se je začelo.
Milena Jakovljevič je bila prva, ki je začela s podpasnimi udarci, ko je zavoljo črke Č obrnila ime našega spoštovanega estradnika Zdravka Čoliča (katerega Werner s svojo poetiko samo bledo posnema) in tako za vedno oskrunila sveto, nespremenljivo institucijo, ki JE Zdravko Čolič in ne obratno. Ko je izustila to bogokletnost, se je vlak za sekundo ustavil, ampak kot smo kasneje ugotovili, je to zato, ker se itak ustavi ob vsaki njivi. S stvarnikokletnostmi je nadaljeval Dominik Skornšek, v podzemlju znan kot Munkey, in iz bujnih las potegnil sledeči umotvor - rastlina na Z je... zelena trava. Priznali smo mu sedem točk in pol, čeprav sem navijal za njegovo sekundarno opcijo - zlo vrtnico, ki je gotovo obstajala v neki drugi realnosti, medtem ko je zelena trava le banalna pogruntavščina nogometašev in golfistov, ki so šparali gležnje. Po pravici povedano bi v tistem trenutku priznal marsikaj, saj sem sam za rastlino imel - zarebrnico. Odgovor sem utemeljil s tem, da je ob obilnem obroku odojka le ta lahko obranavana kot priloga, ergo, do zelenjave ni dolga pot, če upoštevamo nekaj pragmatičnih slovničnih načel. Ko jebe empirične dokaze strukture in okusa. Umetnikom je vse dovoljeno. Vseeno nisem dobil točk.
Boj se je nadaljeval v podpasni maniri, saj so iz sosednjega sedeža pomagale Vanja in Nina, sestra odsotne Tee (Drugo največje mesto Turčije? Berlin!) in skoraj bi stavil, da je kak namig Mili dal tudi sprevodnik, ki je gotovo prvak v igri I spy with my little eye... (TREBNJE!). Rakovnik je bil tu in izkrcali smo se hitro in učinkovito. Zunaj je noč vrgla svojo odejo, ampak za romantiko se mi je sladko jebalo, saj sem končno lahko prižgal enega. Prej si na sekretu nisem upal, da me ne bi škratje za kazen spremenili v klasičnega potovalca z vlakom - človeka, ki misli, da je njegov glasbeni okus absoluten in uporablja tuš redkeje kot pogleda v SSKJ. Na srečo je bila ena mojih velikih travem javnega transporta zaradi odlične družbe zelo omiljena, za kar sem neskončno hvaležen. Zdaj pa grem malo suffer furat, ker vse pa le ne more biti tako rožnato. LUBLANAJEBOLANA!!!!

Pa Se Ena O Turkih

To je pa turek,ki sem ga nasel sredi Lastovškega gozda,na meji z Adrio.Mislim da 'Ekološki' odpadki Adrie neizmerno vplivajo na podrast našega gozda.

Spontano

olá!

po cist erasmovsko napornem vikendu Nina in njeni podocnjaki chillajo ob kavi. manjka patriot in celotna zasedba ob kavi s hladnim mlekom, toplim mlekom, penco, redkim sokom, dzusom, inga, ki ti je v vidnem polju le ko sedis...in kozarec vode.

v petek smo imeli uradni erasmus zur. moja pricakovanja so telemljila na zurih v ljubljani, natancneje v parlamentu, kjer so bili po prve pol ure ze vsi all over each other. izkaze se, da so tukaj malenkost bolj, hm, kako naj se izrazim, umirjeni.:)

ne vem kdo portugalcem daje vozniska dovoljenja. resno, nori so. zadnjic me je taksist peljal 130 km/h po ulicah lizbone. no, malo adrenalina nikoli ne skodi, ampak vseeno...
je pa zanimivo, da kljub divji voznji vsak ustavi na prehodu za pesce. ce mu/ji ne rata tako hitro zabremzati, ti pa v opravicilo pomaha, ali pa se kar dere skozi okno "desculpaaaaaaa" (podnapisi: sorryyyyy!!).

hehe, fajn je tu.

ob prihodu sem smo vedeli, da nimajo kisle smetane, ene pomembnejsih sestavin v kuhi slovenskih gospodinjstev. smo se vseeno sli detektive in na koncu slucajno najdli kislo smetano v najvecjem hipermarketu. ker je treba razmisljati v naprej, smo enostavno pokupili vso zalogo, ki so jo imeli.=) naj se ve, kdo je v mestu! :)

sola se je zacela. v portugalskem stilu. brez ustreznih urnikov, datumov, kakrsnega koli koncepta nasploh. spontano.

nina

Ekskluzivno - Turki pod Gorjanci!!!

Včeraj sva se z Lojzetom odpravila na izlet pod Gorjance, saj je toplo dopoldne kar klicalo v naravo. Brodila sva po šumečem listju in se zaljubljeno spogledovala, ko sva nenadoma na neki jasi zagledala kopico živahno oblečenih Turkov.

Bili so različnih starosti, vsi od prvega do zadnjega pa izrazito rjave polti in umazani od listja in prsti. Oba sva se tresla od vznemirjenja... Prepričevali so naju, naj jih vzameva s seboj. Seveda jih je bilo preveč, da bi se jima zoperstavila, zato sva jih nekaj prepeljala Nad mlini 10. Hoteli so se okopati kar v kuhinjskem koritu...

Vendar kar je preveč, je preveč. Zato sem vzela oster nož in temu naredila konec. Sedaj počivajo na hladnem v najinem zamrzovalniku. Lojze jih je nekaj celo pojedel. Hanibal Lecter bi bil ponosen nanj....


Lojze počiva po boju s Turki...
Turki















Hoteli so se okopati v kuhinjskem koritu...

Jutranja kava

Ob 13.30, seveda. Čuč se ne pridruži, ker športa, Betone beli klet, Tič je pobegnil na Pag, Župevca je poplavilo na Makutah (oziroma to je izgovor, v resnici je len), Jack pride petnajst do treh (jutro je pač dolgo), Mili in G pa sva tu, posebaj za vas :) S tem postom naj odprem apel za aktivno sodelovanje odsotnih osebkov (Katja in Nina in Tea, ja, vas mislim), da vidimo, kaj dogaja še kje drugje kot na rodni grudi. Bodite v cvetju in trti!

Katjin poslovilni vikend

Preden nas je Katja zapustila in odšla v Anglijo, se je pri njej doma začela obsesija s SINGSTAR!!!





Takole so izgledale priprave (zadevo je treba inštalirat).





























Takoj, ko je zadeva vsaj približno delala(zaradi neznanega razloga je bila slika črno-bela), sta se pomerila dva odlična vokalista, Betone in G, o zmagovalcu pa presodite sami :)

Fotoreportaža

1:1, se nadaljuje...

Boj še ni končan, po dolgi in naporni tekmi je rezultat 1:1. V prvem delu sva s Savi povedli po tie breaku, v drugem pa sva zaradi posledic namernega psihičnega šikaniranja nasprotnikov popustili (ok, priznam, zmatrani sva bili:).
Sodniška ekipa je svoje delo opravljala odlično!















Podrobnosti sledijo po počitku oz. zapitku :P


Lpm

Zgodovinski boj, ne boj, mesarsko klanje!

V poskusu, da ohraniva žensko teniško čast, ki jo je Savičev Nešo vztrajno blatil, sva ga z Savi izzvale na teniški turnir dvojic - fantje proti puncam. Za partnerja si je izbral (oz. mu je bil določen) Baričevega Miho, za komentatorja se je takoj javil jezični Tilen, sodniški duo bosta Gole&Skornšek a.k.a. "the one who is always right - Jack" in "moji dredi so naravni - Dominik". Tretja predstavnica ženskega spola na igrišču bo pobiralka žogic Nina M., grozi pa nam tudi precej številna publika:) Če želiš biti med njimi, se bo zgodovinska bitka zgodila to soboto, 22.9. ob 17. uri na teniških igriščih na Loki.







P.S.: Luzer časti Gedžota!

Dež, dež, dež in še enkrat dež. In poplave.

Našo državo je danes zajelo katastrofalno deževje, najhuje je na Gorenjskem, precej mokro
pa tudi na Štajerskem (zaradi tega sem za danes obtičala v Sloveniji, so mi odpovedali let - Katja, pridem jutri!).
Vode se narasle tudi do dva metra v manj kot eni uri, odplaknilo je partizansko bolnišnico Franja(baje je sploh ni več), odnašalo je avtomobile, nekaj ljudi celo pogrešajo, v Železnikih, kjer je najhuje, je pravi kaos.




Kaj naj rečem, k sreči naša lepa Dolenjska ni utrpela nobenih posledic, upam, da bo tako tudi ostalo...

Lep pozdrav na vse konce Evrope!

Ugotavljam, da je blog zelo koristna zadeva pri komunikaciji z ljudmi, ki jih ne moreš srečati ravno vsakodnevno na kavi v Patriotu, ker so za določen čas izbrali drugo rezidenco kot Novo mesto. Torej, če bo vse po sreči in če se nam bo (meni in vsem ostalim povabljenim avtorjem) dalo, naj bi tukaj izvedeli vse o aktualnih temah novomeškega družabnega življenja.
Tole bi bilo za danes vse, Kapitelj je že skoraj uro nazaj odbil polnoč(po mojem mnenju ful preglasno) in čas je, da se odpravim v posteljo (tole je mimogrede prispodoba, ker tale blog tako ali tako pišem v postelji:), da bom spočita za jutrišnji izlet v London. Katja, se vidiva!!!

******papaaaaaaaa******