Najbolj strašna slika

Ta post sicer brez fotodokumentacije nima pravega smisla, najkljub temu pa moram kojci objaviti novico o zmagi Tiča in Gja na natečaju za najbolj strašno sliko na nocojšnjem večeru(halloween party), fanta sta namreč uprizorila(???) poljub, pri tem pa ju je ujelo budno fotografsko oko, haha, ha, ha:)))

Dokazi sledijo....




Drugi vpis (later that night...):

Precej običajen posnetek (glede na vso fotodokumentacijo homoerotične vsebine med takozvano "ekipo"), vendar pa se je publiki v Lokalpatriotu vseeno zdel vreden zmage (malce smo pripomogli s huronskim dretjem, ampak publika je bila tako ali tako enoglasna:)))



Čestitke!!!




P.S.: Kakšna je bila nagrada?

Nova Magic The Gathering KARTICA!!!!G!!!!!

Samo zate so se koncno spomnili in nardili vrhunsko Magic The Gathering kartico.

Enjoy.

Obljubim da ti jo enkrat plastificiram.

Radio Ga Ga

Nujno si poglejte tole improvizacijo, res je smešno, doživeto in zadeto (v piko).

KLIK

Iiiiiiiiiiiii

Lepo pozdravljeni vsi skupaj, mislim, da je že čas za nov post, od defektnega jajca je navsezadnje minilo že teden dni in če se nihče drug ne zmiga, bom pa jaz prevzela nase breme poročanja o akualnih dogodkih. In, kakšni so ti dogodki?
Še vedno dežuje (že tretji teden in četrti dan, but who's counting), nocoj pa se v Patriotu pripravlja Halloween party, jeee! Boogie wannabe:)
Nekako takole so napisali: "V pravem "strašnem" ambientu se bodo brale grozne zgodbice, lahko pa boste tudi tekmovali v rezanju buč ali pa sodelovali v nagradnih igrah. Večer bo ob plesnih ritmih do konca pripeljal DJ. Vabljeni na nepozaben večer z obilo animacije in zabave! Maske so zaželjene."
Ja, DIJAS strikes again, spet se bomo počutili stare...Za nepoučene - mladinci imajo počitnice in razgrajajo.
V pomankanju drugih dogodkov v tem deževnem oktobru dejansko razmišljam, da bi podlegla temu ameriškemu prazniku in se malo našemila (kakšen čarovniški klobuk in malo kačje sline, pa smo zmagali). Škoda, da ni Katje tukaj, bi bla zihr takoj za:)



En lep čarovniški pozdravček na vse konce Evrope!!!

Defektno jajce

Ker bi morala trenutno pisati seminarsko, pa raje surfam po netu, mislim da je prav, da z vami delim tudi tole zanimivost - pri peki palačink smo naleteli na defektno jajce, na konici je odprto, potem pa se znotraj razteza neka ogabna membrana(kot pajčevina), kdaj pa ne vem kaj naj naredim z njim, ker me je strah. Sicer mi razum govori, da se iz jajca, ki je že 10 dni v hladilniku najbrž ne bo izvalil piščanec, ampak nikoli ne veš, na kaj lahko naletiš... Kaj če je notri ogaben piščančji embrio?

Katja, nč bat

Brez panike, plakat je še vedno cel in zdrav, le da je sedaj na drugi steni, malo sem premešala postavitev:)))

Ljubljana's next top model

Gašper Grošelj, Jurij Bradač, Marcus Schenkenberg, skrijte se, prihaja Žametni Dominik!

Stay fierce!!!

Jadralska dodatna oprema za Dolenjce

Presneto, šele Mili me je spomnila na najpomembnejšo stvar našega jadranja. Pozabite na zastave in veter in hrano.

Vsak čistokrven Dolenj'c mora na barki imeti: *THE* BEERHOLDER!!! - One genuine piece of Dolenjska hardware on a boat

Tale beerholder je naprava, ki v še tako slabih vremenskih pogojih in nemirnem morju trdno drži pločevinko piva na mestu in skrbi, da se dragocena pijača ne polije. Obstajajo tudi različice za najrazličnejše bokale in štefane ter steklenice cvička, a mi smo si tokrat naredili pač takega za pivo. Beerholder je nastal kot plod dolgoletnih raziskav (in predvsem pivsko-jadralskih potreb) avtorja tega prispevka - izdelan je bil po starodavnem skrivnem cehovskem postopku nekaj dni pred jadranjem samo za našo regato... Patentne pravice pridržane. :-)

My ride part 2

Ker zaenkrat (očitno) še ne bo nič z roza kadilakom in jadrnico, sem si omislila drugačne vrste prevoz. Prav tako kot caddy je roza barve, vendar drugačnega odtenka. Ja, moja Rozamunda, na kratko Rozi je prav kulči.




P.S.: Ampak me vseeno lahko kdo vzame s seboj na jadranje (hint, hint!)... :))))

Jadralske dogodivščine

Ah ja, saj vem - blog naj bi bil namenjen stvarem, ki zanimajo vse Novomeščane, ampak ker sem pravkar dobil povabilo v ta "spletnik", sem si rekel, da ga moram izkoristiti v stilu... :-)

Medtem, ko so naše dame nakupovale v Trstu in se naslajale nad barkami letošnje Barcolane, smo nekateri vlekli vrvi in se ukvarjali z jadri malce bolj proti jugu. Od Brača preko Hvara do Visa in nazaj. Vsem, ki jadrate, to traso močno močno priporočam. Če piha burja, piha močno, morje pa je zaradi otokov kar mirno...

Pa kaj bi govoril - slika govori zase. 35 vozlov vetra, 8 vozlov hitrosti... Nič čudnega, da se je fotografu zatresla roka. :-) Ja, na sliki je naša barka...


Aja, še to - kako nas spoznate? Plujemo pod zastavo "Sus Imperator" (v latinščini naj bi to pomenilo nekaj podobnega kot PRAŠIČ VLADAR). Če torej vidite to zastavo kje na Jadranu, bežite; drugače bomo pobili vse ženske na krovu, posi*ili vso hrano in zasužnjili vse moške... Hm, ali bi morda to moralo biti obrnjeno???

Zlobna natolcevanja

No, niti niso zlobna, a zdi se jim, da jim moram narediti konec. V Totalčku sem res bil, da. Ob meni je sedel pravimoškinežnadušavelikpenistrdapest ali na kratko - Tič. Kmalu sta se nam pridružila še Kraškanu Reeves, po katerem je Michelangelo ustvaril Davida, in nevarni sivozeleni baron (ime ima po reki Krk, ob kateri živi, baron pa je zato, ker je preletel že pol Slovenije z zavezanimi očmi, rikverc in brez letala) Stašk. Zraven je bilo še nekaj žensk, ampak nihče jih ni videl, ker ob taki dozi pravih moških šibki feromoni nežnejšega spola zbledijo in ženske postanejo preprosto nevidne. Bi se pa ob tej priložnosti rad opravičil Katjini sestri, ker jo drugače vedno z veseljem opazim, tokrat pa sem očitno imel težave. Kraškanu Reeves je imel namreč novo frizuro, ki je zaslepila prostor in kojci postala predmet pogovorov vse Slovenije, na Vašem kanalu pa je bila najpomembnejša novica, zaradi katere so v volilne kabine dodali listke s sliko Kreškana, ki si ga lahko preprosto obkrožil in s tem glasoval za vse bodoče ali nesojene predsednike hkrati, kot simbol omniprisotne sile, ki je večja od vsega, kar jo obdaja. Ja, taka je njegova moč. Katjini sestri pa obljubljam, da se to ne bo več ponovilo. Razen če se ne postriže recimo Munkey. Takrat bo cela Dolenjska onemela in nekaj časa bomo lahko gledali samo v tla od vse silne svetlobe, ki se bo razlivala po naši rodni grudi.

V Sloveniji pa nič novega. Razen tega, da je dež, da je mrzlo, da je bila Mili na zmenku, da je bil Munkey na zmenku, da sem bil jaz na faksu, da pogrešamo naše emigrante, da bojler še vedno ne dela, da sem danes pojedel veliko indijskih oreščkov in da je TV3 res trapasta televizija. G out.

Boj z elementi

Kakšno bedno vreme. Saj vem, da je ta stavek poleg tega, da prikazuje bednost vremena tudi dokaj beden začetek posta, ampak nimam drugih idej, časa pa kar precej (petek je, pa v Ljubljani sem). No, da se vrnem k začetku, vedno znova, ko se oktobra vrne v Ljubljano megla, dež in mraz, se moja opravilna sposobnost spusti za 47% (give or take 10% ), to stanje pa traja do prvega snega. Včeraj je bil na Gospodarskem razstavišču zaključek študentske arene z Dan D in še nekaj drugimi fajn skupinami in kaj se je zgodilo? Jack, Jasna, Dominik in jaz smo se zataknili na našem domačem kavču pred televizijo. Res, da so na to vplivali še nekateri drugi dejavniki (glavoboli, trebuhoboli, dež...), ampak vseeno, začenjam se počututiti staro, ko me take malenkosti zadržijo od koncerta Dan D. Ue, ue, ue. Saj ne bi bilo tako kritično, če se nekaj podobnega ne bi zgodilo že v ponedeljek, ko smo nameravali na erasmus žur in smo po (pre)obilni mehiški večerji ravno tako obležali na kavču. Treba bo ukinit kavč in televizijo. Ali pa dež, mraz in meglo. V boj z elementi narave!

Zaskrbljena

Mene skrbi. In to resno. Pravkar imava na msn-ju s Savi trenutek za nostalgijo in ji razlagam, kaj pogrešam. In Savi omeni, da posedanje na terasi Globala, ki ga trenutno mesto bojkotira. In jaz dodam Makalonco, ki jo je Zoki zaprl. Patosa bodo itak podrli...ko pridem nazaj v Slo., bodo ostale samo še štale, Kapitelj, na klopci pa Mili, ki organizira novo gradnjo, Jack, ki ima itak vedno prav, Savi ki nas ma rada, Nika, ki se ne more odločiti, kateri predmet naj ima prioriteto pri učenju, G., ki si dela zapiske za kratke zgodbe o ostalih prisotnih etc.

Hm, pa bo vseeno zabavno.:)

My ride

Obveščam vas o skorajšnjem nakupu dveh novih prevoznih sredstvih. Sicer obstajajo neke manjše finančne ovire, ampak saj lahko oropam banko...

Tale je za vsakodnevno uporabo











Tale pa za počitnice

Tedensko poročilo

Ker si Poldi še vedno ni opomogel od trojanskega konja in je na zdravljenju pri profesionalcih, moje objave v zadnjih dneh niso bile najbolj pogoste - prosim sprejmite moje globoko opravičilo:)


PO POTI SPOMINOV IN TOVARIŠTVA

Pa začnimo nekje na začetku tedna, natančneje v torek. Po obilem kosilu se nam je oglasila vest in nam prišepnila, da bi bilo mogoče dobro kaj narediti za zdravje in bolše počutje. Združili smo prijetno s koristnim in se na sončno in toplo jesensko popoldne pod Jackovim suverenim vodstvom odpravili po Poti spominov in tovarištva, od Trnovega do Dolgega mostu. Pot se je začela na bregovih Ljubljanice, kjer sta Jack in Tič malce s težavo lovila ravnotežje na svojih jeklenih konjičkih, kar nas je na začetku malce upočasnjevalo, ampak smo kmalu ujeli primeren tempo in stopili sončku naproti. Dolgi most in Savijin brlogec se nam je hitro približeval in po dobri uri smo bili pod njenim balkonom. Vsa moderna tehnologija, telefonski klici in vzkliki nam niso pomagali, da bi jo priklicali k oknu, zato smo se odločili poizkusiti na starmoden način in pozvonili na zvonec. Po lažni inentifikaciji za kabelskega operaterja se je Jack pognal po stopnicah navzgor in še čisto mokro savi(svežo izpod tuša) tako prestrašil, da je celo sosesko stresel predirljiv krik:)) Zabavno:))






KOFI, KOFI, KOFI...

Obvezna dveurna kava v Le petitu( skoraj najbolj neprijazni natakarji v Ljubljani, samo še Šumi na FDV lahko tekmuje) in sprehod po centru s fotosešnom za popestritev. Nekaj utrinkov...





...IN KONČNO VIKEND
Shopping v Trstu je bil sicer precejšnje razočaranje, ampak se je pa Barcolana(največja regata na svetu) oddolžila z neverjetnim pogledom na skoraj 2000 jadrnic. Večina jih je bila še v marini, ampak tistih nekaj sto z razpetimi jadri v Tržaškem zalivu je izgledalo čudovito. Kaj si človek sploh še lahko želi? Morje, sonce, 2000 jadrnic...









ZA KONEC PA ŠE NEKAJ

Kako pravi dolenjci zaključimo vikend? Normalno, v zidanci:) V Orešju pri Usenikovih smo malo "kostanjevali", predvsem pa nazdravljali najnovejši pridobitvi Mete in Matije Vidiček, malemu Maksu, ki se je rodil včeraj ob 12.45 :) Čestitke!

Pa še ena slika pravih moških :P

Jaz sem najvecji umetnik v Sloveniji

Dokazov za to je mnogo, danes pa sem ob naključnem pregledovanju računala odkril še enega. Tudi ko sem globoko v breznu alkoholne omame in me poredna Mili fotografira, da me bo na stara leta lahko izsiljevala, se s svojo superiorno podzavestjo postavim v pozo, ki vsaj malo spominja na določene velike klasike slikarske umetnosti.





Khm, po pravici, podobnost niti ni tako zelo očitna, samo potreboval sem izgovor, da objavim eno bolj glupih fotk, ki jih imam na računalu. In s tem odpiram tekmovanje, kdo me lahko premaga. Ker verjemite, zaradi poredne Mili imam res ohoho zalogo.

Mili Krade

Upam da si srecna.You made one little munky really really sad :(

Ponedeljek po petku

Ja tako je to, ura je sedem, in jaz sem še vedno v službi - to je neke vrste pokora za razgrajanje čez vikend:)
V petek je naša sicer močno okrnjena ekipa novomeščanov (bili smo bori štirje) pogumno odšla v črno, deževno ljubljansko noč novim dogodivščinam naproti. V K4 nas je navdušil nemški DJ Rainer Truby in poplesavali smo levo, desno in naukul :P Malce manj navdušeni so bili moji bobniči, ki niso bili ravno hvaležni izbiri pozicije
ravno pred zvočnikom, ampak kaj hočemo, dober zvok ima svoje slabe strani. Po nekaj poskusih protestov so me uslišali in odpravili smo se proti naši naslednji destinaciji, KMŠju. Savi je pogumno prevzela krmilo Tilnovega Črnega bliska (ne spomnem se, kako mu je v resnici ime) in dež nas ni preveč namočil. KMŠ je bil super, malo smo plesali, poglobili smo poznanstva s štajerskimi programerji, nekateri so omagali in odšli domov, moja malenkost pa je še nekaj časa vztrajala:) Davek za to je bila pot domov po dežju, s sreči s kavalirskim spremstvom (Črni blisk je že zasedel svoje parkirno mesto nekje blizu doma), a sem na sredini obupala in poklicala taxi za najdaljšo vožnjo ever - od Filo faksa do Prul:))) Doma sta bila Savi in Nešo zatopljena v filozofske debate o odnosu med moškim in žensko, tako da sem ju kar pustila, da nadaljujeta in se zvrnila v posteljo, žal samo za 3 ure...

Jesen je prišla v deželo

Po Ljubljani se širi vonj po kostanju, na poti domov se mi v Prulskem drevoredu pod nogami vrtinči listje, še malo, pa bomo začeli kuhati vino... Faks se je začel, zaenkrat je vse še bolj na izi, urniki še niso čisto sestavljeni in asistenti nam še ne najedajo z vajami, so pa zato erasmus žuri že v polnem zagonu;) . Jutri se kolektivno odpravljamo v Ljubljano na nočno pohajkovanje(jst sm trenutno v mestu, lovim zadnje možnosti za zasužek, preden se faks zares začne), najprej K4(bolj točen opis si lahko preberete na Tilnovem blogu - http://tiliville.blogspot.com/ ), potem pa po vsej verjetnosti v dobri stari ŠMK!
Kaj je še kaj novega? Aha, G bo kmalu postal uradni siolov blogovec in boste lahko spremljali samo njegove nebuloze na blogu z imenom Zidanca(ampak je obljubil, da bo na naš blog še naprej pisal zastonj), Munky je popolnoma svež študent interdisciplinarnega študija na FMF in FRI in zaenkrat še ne loči med njima, Nika se je vrnila iz Jerbe sssss kokosovim tobakom za šišo, naša teniška ekipa se nikakor ne more zediniti glede datuma za nadaljevanje tekme in...To je bolj ali manj vse:)
Za konec še ena lepa jesenska fotka(žal ni moja) in lep pozdrav!

And the winner is...

And the winner is...