Vidim, da so moji so-avtorji blog malo zanemarili, smatrajte tole kot poziv k objavljanju!!!

V deželi Kranjski je zadnji teden končno(!!!) prav lepa jesen, sije sonček, pada listje...
Jaz sem zadnje tri dni preživela v kliničnem centru, kjer je bilo prav zanimivo. Na levo zapestje so mi nataknili zapestnico k mojim imenom, ki je točno taka kot tista za Rock Otočec, samo malce boljše kvalitete ( ne vem, ali so se bali, da me bodo zgubili ali da bom pozabila, kdo sem:).
Ugotavila sem, da narkoza sama po sebi niti ni tako zelo napačna stvar, ko sem se zbudila sem bila namreč kar pošteno zadeta, prvih nekaj sekund budnosti pa sem preživela v prepričanju (ne vem zakaj) , da sem na pumpanju želodca (Jack meni, da to veliko pove o meni...hmm....)...Na intenzivni negi je nad mojo glavo na ves glas piskal monitor za srčni utrpi in krvni pritisk, ki se mi je zdel v tistem momentu najbolj fascinantna stvar na svetu in sem sestram ves čas težila, naj mi razložijo kako deluje. Mislim, da to kaže na potrebo po omejitvi gledanja Housa...Grey's anatomy...Scrubsov...:)
Pa še ena zanimiva domislica dveh obiskovalcev - poznate tisto zadevo(iglo/cevko), ki jo maš v roki, da dovaja infuzijo? No, Munky inu G sta hotela ukrasti zalogo za vse nas/vas, da bi si lahko vbrizgavali cviček intravenozno...