Maribor, Stansted, Porto

Juhu, pa smo sli (tokratni in nekaj naslednjih vpisov bo brez sicnikov in sumnikov, ker smo na Portugalskem in tukajsnjim tipkovnicam koncept stresic razumljivo pac ni jasen). Na majhnem mariborskem letaliscu je nase letalo premetavalo levo in desno, se preden so sploh prizgali motorje in obetal se nam je precej zanimiv let. "Buckle up, it's gonna be a bumpy ride," prav lepo opisuje potovanje. Proti koncu smo leteli s borno hitrostjo 300 milj na uro, da je bilo tresenje cim manjse, kriki otrok: "Maaaami, mene je strah," pa tudi niso ravno pripomogli k morali nase odprave. Ceprav smo se delale pogumne, smo na Stansted prispele posteno pretresene(dobesedno) in zelene v obraz. Turbulence niso ravno prijetna izkusnja:)
Do poleta v Porto smo imele se priblizno 16 ur casa in plan je bil, da gremo najblizjo vas na pivo(Savi na malinovec) in na sprehod. Eeee, wrong. Preden smo ugotovile kdaj in kam pelje avtobus, je bila le se ura in pol do povrate voznje. Odlocile smo se za alternativo in se nekaj casa podile po parkiriscu z vozicki za prtljago, potem pa se zavlekle v kot in zacele odstevati ure. Na videz zelo udobne rdece zofe so iz ure v uro postajale bolj neudobne in nekje ob pol enajstih sem se odlocila in prestavila kar na tla - spalka saves! Ne razumem urejanja letalisc - check in je 3 ure pred letom in do takrat moras cakat v neudobni glavni cakalnici s ploscicami na tleh in kavci, ki imajo vmes med stoli naslonjala za roke, da ne mores lezati - terminali, kjer se caka na let(v vrsti), pa so tapecirani in polni udobih kotickov:) No, je pa vsekakor zabavna izkusnja, spoznas zanimive ljudi in najes se sladkarij:P
No, bla, bla, zdaj smo v Portu - let iz Londona je bil prijeten in vsaj meni je uspelo nabrati 2 uri spanca in po uri in pol vrtenja po treh ulicah nam je izredno prijazen cico tudi pokazal pot do hostla - nikoli, nikoli, nikoli ga ne bi nasle same:D Je pa poceni, lep, cist, ima krasen razgled in pivo za 1 evro. Dekleti spita, jst grem pa malo naokoli...

Cmok