PO POTI SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
Pa začnimo nekje na začetku tedna, natančneje v torek. Po obilem kosilu se nam je oglasila vest in nam prišepnila, da bi bilo mogoče dobro kaj narediti za zdravje in bolše počutje. Združili smo prijetno s koristnim in se na sončno in toplo jesensko popoldne pod Jackovim suverenim vodstvom odpravili po Poti spominov in tovarištva, od Trnovega do Dolgega mostu. Pot se je začela na bregovih Ljubljanice, kjer sta Jack in Tič malce s težavo lovila ravnotežje na svojih jeklenih konjičkih, kar nas je na začetku malce upočasnjevalo, ampak smo kmalu ujeli primeren tempo in stopili sončku naproti. Dolgi most in Savijin brlogec se nam je hitro približeval in po dobri uri smo bili pod njenim balkonom. Vsa moderna tehnologija, telefonski klici in vzkliki nam niso pomagali, da bi jo priklicali k oknu, zato smo se odločili poizkusiti na starmoden način in pozvonili na zvonec. Po lažni inentifikaciji za kabelskega operaterja se je Jack pognal po stopnicah navzgor in še čisto mokro savi(svežo izpod tuša) tako prestrašil, da je celo sosesko stresel predirljiv krik:)) Zabavno:))
KOFI, KOFI, KOFI...
Obvezna dveurna kava v Le petitu( skoraj najbolj neprijazni natakarji v Ljubljani, samo še Šumi na FDV lahko tekmuje) in sprehod po centru s fotosešnom za popestritev. Nekaj utrinkov...
...IN KONČNO VIKEND
Shopping v Trstu je bil sicer precejšnje razočaranje, ampak se je pa Barcolana(največja regata na svetu) oddolžila z neverjetnim pogledom na skoraj 2000 jadrnic. Večina jih je bila še v marini, ampak tistih nekaj sto z razpetimi jadri v Tržaškem zalivu je izgledalo čudovito. Kaj si človek sploh še lahko želi? Morje, sonce, 2000 jadrnic...
ZA KONEC PA ŠE NEKAJ
Kako pravi dolenjci zaključimo vikend? Normalno, v zidanci:) V Orešju pri Usenikovih smo malo "kostanjevali", predvsem pa nazdravljali najnovejši pridobitvi Mete in Matije Vidiček, malemu Maksu, ki se je rodil včeraj ob 12.45 :) Čestitke!
Pa še ena slika pravih moških :P
3 komentarji:
dolenjski ABF - Anti Bear Foundation
Opažam, da postajam lep in nevaren, kar mi je zelo povšeči. Samo ne sme bit Munkeya zraven, ki je brez dvoma eden najlepših moških, kar jih Slovenija premore, Jacka, ki s svojo peklensko robustnostjo in intelektualizmu sije kot jutranja zarja, ter Tiča, ki je itak na novo definiral pravega moškega in ga spremenil v bitje dejanj in moške ljubezni, kjer kazanje naklonjenosti do drugega bradatega stvora ni več sramotno, prej obveza. Torej, če povzamem - če sem sam na fotki, sem na prvem mestu. Yeah.
po takih lepih fotkah nasih dolenjskih mladcev zacenjam pogresat Slovenijo ...
kaj fotke Bleda in Pirana - Gja dejte za prepoznavni simbol nase drzave!
Objavite komentar