Ponedeljek po petku

Ja tako je to, ura je sedem, in jaz sem še vedno v službi - to je neke vrste pokora za razgrajanje čez vikend:)
V petek je naša sicer močno okrnjena ekipa novomeščanov (bili smo bori štirje) pogumno odšla v črno, deževno ljubljansko noč novim dogodivščinam naproti. V K4 nas je navdušil nemški DJ Rainer Truby in poplesavali smo levo, desno in naukul :P Malce manj navdušeni so bili moji bobniči, ki niso bili ravno hvaležni izbiri pozicije
ravno pred zvočnikom, ampak kaj hočemo, dober zvok ima svoje slabe strani. Po nekaj poskusih protestov so me uslišali in odpravili smo se proti naši naslednji destinaciji, KMŠju. Savi je pogumno prevzela krmilo Tilnovega Črnega bliska (ne spomnem se, kako mu je v resnici ime) in dež nas ni preveč namočil. KMŠ je bil super, malo smo plesali, poglobili smo poznanstva s štajerskimi programerji, nekateri so omagali in odšli domov, moja malenkost pa je še nekaj časa vztrajala:) Davek za to je bila pot domov po dežju, s sreči s kavalirskim spremstvom (Črni blisk je že zasedel svoje parkirno mesto nekje blizu doma), a sem na sredini obupala in poklicala taxi za najdaljšo vožnjo ever - od Filo faksa do Prul:))) Doma sta bila Savi in Nešo zatopljena v filozofske debate o odnosu med moškim in žensko, tako da sem ju kar pustila, da nadaljujeta in se zvrnila v posteljo, žal samo za 3 ure...