Kaj dogaja v (kao) toplih krajih

Lep pozdrav iz Kanarskih otokov!

Danes je Čedu in Alenki golfske načrte prekrižal dež in veter, kar pa je bila voda na moj mlin, saj smo se odločili raziskati otok. Pot nas je vodila proti zahodu, natančneje proti Ognjenim goram(Montanjas del Fuego) v nacionalnem parku Timenfaya. V dežju smo vstopili v park, po nekajminutni vožnji pa smo se pripeljali na vrh Ognjene gore(510 m), kjer so v restavraciji pekli na odprtih ognjiščih, ki so jih so greli izbruhi iz notranjosti zemlje(hudu). Sledil je avtobusni ogled magmatskih zanimivosti. Šofer je bil pravi mojster v svojem poklicu, fant, ki je sedel pred menoj se je že nekajkrat videl v prepadu in je zato skozi ostrejše ovinke in ožje predele ceste kar malo sklonil glavo in se skril pred grozečim razgledom. Lava je res zanimiva zadeva, vse je črno-rumeno, črna je lava, rumeno pa žveplo, ki prihaja na plano iz zemlje, vse skupaj pa je zmešano še z rdečo zemljo. Nikjer ni skoraj nobenega rastlinja, saj je temperatura zemlje previsoka za rastline, nekaj metrov pod zemljo je že čez 600 stopinj. V glavnem, fascinantno.
Naslednja destinacija je bila Playa del Papagayo, ki pa smo jo zaradi močnega dežja kar izpustili in se raje podali v mesto Playa Blanca na okrepčitev(ful dobro vino majo tle).
Sledila je pot nazaj proti severu do El Golfa, kjer je znamenito zeleno jezero, ki pa danes ni bilo nič kaj zeleno(zaradi vremena, pa po mojem tud mal barve dodajo na fotkah). Smo pa tu naleteli na impozantno igro narave – valove z Atlantika, ki so nam vzeli sapo. Zijali smo vanje, vzklikali in jih fotografirali dobre pol ure. Ker so se oblaki že začeli trgati, je bila svetloba neverjetna in valovi so bili videti prav zares nevarni in veliki kot hiše - naša laična ocena je dobrih 10 metrov. Pravo doživetje morja, res HUDO!
Nazajgrede smo naleteli še na kamele, ker pa se oči in mami bojita ježe, sta tudi mene prikrajšala za to, ampak so ble itak enogrbe in po mojem neudobne(lisica, ki ne doseže grozdja, pravi da je kislo:)))

Cmok!